Industrijska statistika

Japonski industrijski boom temelji na enem samem čudežu: uporabi industrijske statistike.

Da je procesna organiziranost nuja in ne muha enodnevnica se zaveda vse več podjetij. In hitijo z reorganizacijo podjetij. A zavedati se moramo, da nam še tako bleščeča definicija procesa ne bo v pomoč, če procesa ne bomo znali nadzorovati in s tem obvladovati. Na tej točki se poslužimo statističnih metod, ki nam omogočajo pravilen prikaz stanja procesov in izdelkov.

Gre za to, da so meritve pravilne, pravilno obdelane in rezultati pravilno interpretirani. Le tako bomo dobili želeno informacijo o procesu ali izdelku, na osnovi katere bo naš sklep in v nadaljevanju ukrepanje učinkovito in bo vodilo k nenehnemu izboljševanju, kar je cilj vsakega podjetja.

 7 orodij vodenja kakovosti

Taguchijeva metoda

Genichi Taguchi je razvil statistično metodo načrtovanja eksperimentov DOE (design of experiments), v kateri uporablja del klasične statistične analize in načrtovanje parametrov za:

  • načrtovanje procesa ali oblikovanje izdelka, ki je neobčutljiv za okoljske vplive,   
  • načrtovanje procesa ali izdelka, ki je neobčutljiv za variabilnost komponent,
  • zmanjšanje variabilnosti kakovostne lastnosti procesa okoli njene ciljne vrednosti.

Taguchijeve metode načrtovanja eksperimentov so splošno uporabne za analizo in načrtovanje eksperimentov. Cilj eksperimenta po Taguchijevi metodi je identificirati vplivne parametre, ki imajo največji  prispevek k variabilnosti, oz. najti tiste njihove vrednosti, ki vodijo do najmanjše variabilnosti in največje robustnosti.

Vsak odmik od ciljane vrednosti je odmik kakovosti, ne glede na toleranco. Osnovna filozofija Taguchijeve metode je zmanjšanje denarnih izgub, ki nastanejo zaradi odmika kakovosti izdelka od predpisane vrednosti, kar imenujemo tudi nedoseganje zahtevane kakovosti. Proizvajalec želi izdelati «idealen izdelek«, ki je čim cenejši, brez napak, odporen na motnje, zunanje in notranje vplive, robusten pri uporabi in da zadovolji zahteve in potrebe uporabnika. Proizvajalec želi stabilen proces, ki bo čim manj občutljiv na spremembe, na katere nima vpliva, ali pa je preprečevanje teh sprememb predrago. Na drugi strani kupec želi izdelek, ki bo pri nizki ceni izpolnjeval njegove potrebe, ne glede na staranje, obrabo, servisiranje in pogoje uporabe. S pomočjo industrijskega inženiringa poskušamo doseči proces, ki zagotavlja »idealen izdelek«, oz. se temu čim bolj približati. Osnovna ideja Taguchijeve metode je definicija kakovosti skozi denarno izgubo zaradi nekakovosti. Z načrtovanjem parametrov in z uporabo statistike, iščemo izdelek z najmanj izgubami. Vsak odmik od želene vrednosti in variabilnost okoli želene vrednosti predstavlja nižji nivo kakovosti izdelka. Kar ima za posledico višjo ceno izdelave ali nižjo prodajno ceno, vsekakor neko denarno izgubo, ki jo ponazorimo s t.i. izgubno funkcijo, slika 1.


Izgubna funkcija jasno kaže stroške napake oziroma neizpolnjevanje zahtev kupca. V pomoč nam je pri načrtovanju sistema, ki bo zadovoljeval potrebe kupca. Tu je potrebno odgovoriti na vprašanje, katere so tiste lastnosti izdelka, ki bodo najprimerneje zadovoljevale potrebe kupca.

Magistrska naloga

Darja Sušnik je leta 2006 magistrirala na področju industrijske statistike, natančneje optimizacije procesa s pomočjo DOE.

Namen magistrske naloge je s pomočjo načrtovanja parametrov s Taguchi metodo   poiskati vplivne faktorje (parametre) in njihove najugodnejše vrednosti, ki oblikujejo kvaliteten in robusten izdelek. V nadaljevanju želimo z izdelano metodo preveriti, ali so zakonitosti v t.i. predilnem trikotniku za vse vrste vlaken enake ali se glede na vrsto vlaken zakonitosti razlikujejo. Iščemo najboljšo kombinacijo nastavitev glavnih faktorjev predenja, ki imajo neposreden vpliv na enakomernost preje. Katera kombinacija je najboljša, ugotovimo s pomočjo načrtovanja parametrov, ki nam jo ponuja metoda Taguchi.

Optimizacija proizvodnega procesa v tekstilni tovarni

Zanimala nas je možnost, z obstoječo tehnologijo zmanjšati število napak v preji. S Taguchijevo metodo smo optimirali proizvodni proces predenja tako, da smo analizirali vplive parametrov predilnega stroja na enakomernost preje. V raziskavo smo zajeli 4 strojne parametre in jih variirali na 3 nivojih. Za posamezno prejo smo izvedli 27 različnih poskusov po Taguchijevi metodi, ki so se razlikovali v nastavitvah strojnih parametrov.

Ugotovitve

Z načrtovanjem eksperimentov po Taguchijevi metodi za tri izdelke (preje) smo ugotovili:

  • kateri proučevani parametri imajo statistično značilen vpliv na kakovost izdelka
  • kateri proučevani parametri so v medsebojni križni povezavi
  • velikost vpliva parametra na izboljšanje kakovosti izdelka
  • priporočeno kombinacijo nivojev proučevanih parametrov, pri kateri bo število napak najmanjše in bo s tem izgubna funkcija najmanjša
  • kakovost izdelkov je možno izboljšati za vse vrste proučevanih vlaken in vrste prej

Zaključek

Zaključimo lahko, da smo s Taguchijevo metodo našli način, kako izboljšati kakovost preje, ki je reden izdelek industrijskega proizvodnega procesa v tekstilni tovarni. Optimizacija procesa predenja in s tem večja kakovost izdelka je možna z variiranjem nivojev strojnih parametrov predenja.

Sklep

Nikakor ne moremo mimo dejstva, da je z načrtovanjem eksperimentov oziroma Taguchijevo metodo možno najti način, kako industrijskim izdelkom izboljšati kakovost. To smo dokazali v industrijski proizvodnji tovarne z najmodernejšo tehnologijo in visoko stopnjo organiziranosti. Kako močno bi lahko izboljšali kakovost izdelkom in obvladovali proizvodni proces v okoljih z manj sodobno tehnologijo si lahko predstavljamo. Pri tem velja poudariti tudi to, da se Taguchijeva metoda lahko uporablja tudi v neindustrijskih področjih, npr. tržnih raziskavah.

Vsekakor bi podjetja morala več storiti na področju inženiringa kakovosti, saj bi na ta način preko izboljšanja kakovosti izdelka vplivala na stroškovni vidik, kar bi se na koncu rezultiralo v večji dodani vrednosti na zaposlenega. Tudi to je pot do večje konkurenčnosti in nenazadnje stabilnejšega gospodarstva in večje vsesplošne blaginje družbe, kar je konec koncev cilj vsake civilizacije.